The house of Gostilna Tomaj has claimed the familiar Tomaj turn about 200 years ago. At the time we were not owners of the building. We have however managed to confirm the fact that the house has been used as a restaurant since the year 1890. At the time it was often opened only to sell their stocks of wine, or whatever they produced in the current year.
The house was renovated after World War I. It was one of the first in the Karst region to be designed and built by an architect, name unknown. Hotel Škerly opened it's doors, which was partly nationalized after World War II.
Hiša Gostilne Tomaj si je prisvojila znano tomajsko ožino že približno dvesto let nazaj. Takrat stavba še ni bila naša, uspelo pa nam je potrditi dejstvo, da je bila hiša namenjena gostinski dejavnosti že od davnega leta 1890. Takrat so gostilno običajno odprli samo za toliko časa, da so prodali zaloge vina, oziroma kolikor so pridelali v tekočem letu.
Po prvi svetovni vojni se je hiša, ki je bila ena prvih na Krasu narisana in izvedena s strani arhitekta neznanega imena, obnovila. Takrat se je tu odprl hotel Škerlj, ki pa je bil po drugi svetovni vojni delno nacionaliziran.
The house was renovated after World War I. It was one of the first in the Karst region to be designed and built by an architect, name unknown. Hotel Škerly opened it's doors, which was partly nationalized after World War II.
Hiša Gostilne Tomaj si je prisvojila znano tomajsko ožino že približno dvesto let nazaj. Takrat stavba še ni bila naša, uspelo pa nam je potrditi dejstvo, da je bila hiša namenjena gostinski dejavnosti že od davnega leta 1890. Takrat so gostilno običajno odprli samo za toliko časa, da so prodali zaloge vina, oziroma kolikor so pridelali v tekočem letu.
Po prvi svetovni vojni se je hiša, ki je bila ena prvih na Krasu narisana in izvedena s strani arhitekta neznanega imena, obnovila. Takrat se je tu odprl hotel Škerlj, ki pa je bil po drugi svetovni vojni delno nacionaliziran.
Gostilna Tomaj in the year 1937. Source
Gostilna Tomaj today.
Andreja Pavlovič
Rebeka Valenčič and Žiga Pavlovič
|
Iz tega naslova se leta 1983 odpre licitacija za del hiše, kjer je priložnost za nakup dobila družina Pavlovič, ki je v prihodnjih letih hišo odkupila v celoti. Prvega novembra leta 1984 je gospa Andreja Pavlovič s partnerjem in otroci odprla vrata naše hiše, kot jo poznamo danes. Na meniju ste tisti dan lahko izbirali med kraškim pršutom, zeljem s klobaso in jabolčnim zavitkom ter seveda kraškim teranom.
Pri peki in kuhi je pomagala tudi nona Marija, ki je Andrejo priučila večino kuhinje, kar je Andreja seveda predala svojim petim fantom, ki so pomagali v gostilni. Leta 2017 se je Andreja odločila, da je čas, da se malček spočije in okusi čare penzionističnega življenja. Tako sva se v letu 2019 opogumila tudi Rebeka in Žiga, ki je kot najmlajši Andrejin sin prevzel kuhinjo in Rebeka strežbo. Tako bomo popeljali našo skoraj štiridesetletno tradicijo naprej v čas. Na našem meniju govorimo sodobno zgodbo s čudovitim prepletom zgodovine. Njoke, pašto in sladice pripravljamo večinoma po tradicionalnih receptih. Hkrati pa si dovolimo tudi stopiti v korak s časom in jih posodobiti, izboljšati in približati širši publiki. Večina jedi na našem meniju je izdelanih ročno in pripravljenih sproti. Verjamemo, da si naše stranke želijo vzeti čas in uživati v skrbno pripravljenih krožnikih, poleg katerih ponujamo tudi različna odprta in buteljčna vina, ki zgodbo na krožniku zapeljejo v pravljične vode. Ko se usedemo na našo teraso pod stari kostanj in sprostimo, je naša hrana, pijača in postrežba dosegla svoj cilj. |
